Romani – Arli

O Raštrano džankeribaskoro godidejbe) rodkerela (istražinela) hem razvinela i relacija kori so o avdisutno džankeribe (umetnost) hem o phravdo than arakhena pes. Kerindor jek specijalno than bašo džankeribe (umetnost), kratka proektija, dizutne angledžajbaskere proektija diskusie hem publikacie, ko odova čhani amen daja amaro kotor bašo avdisutno džankeribaskoro hem e phravde thaneskoro angledžajbe (razvitko).

O phravdo džankeribe dolela/učharela sa o forme kotar o akanutno džankeriba so sikavena pe ko phravdo than ja pale te vakerela bašo o pučiba bašo o barabaripa (zaedništvo). O avdistutno džankeribe na kerela pe samo kotar o objektia nego hem kotar o doživljaja, socijalno interakcija hem kotar o kritikano – kreativikano terdžojbe (stavi). Ko asavko slično čhani o phravdo than nane samo drumo hem e dizjakoro maškar, nego but i važno hem o socialno hem mentalno phravde thana, odola so kerdžona keda amen integririnaja amen hem keda phadžona o misle. Akaja mreža kotar kompleksikane hem dinamikane situacie tane e Džankeribaskoro godidejbaskoro normalikane khelibaskere thana.

O Raštrano džankeribaskoro godidejbe, isi ole bari tradicija keda i ko pučiba maškarbutikeriba (suradnja) e džankeriencar (umetnikoncar) kaj te šaj te producirinel pe jek nevi keriba (kerin). Ko amare butikeribaskoro maškar rodkerena (istražinena) o džankerija (umetnikija) hem o koratorija phravde e džankeribaskiri relacija prema o phravdo than. Kotar akaja buti dela pe džaniba hem metodija kola so šaj te istemalkeren (koristinen) pe ko sajavera društveno situacije sar ko misal dizjakoro angledžajbe kori so e džankerijaskiri uloga ovela pobari te del plo kotor baši jek specifikani socialno kompetentno forma a na samo te kerel plo kerin (delo).

Kerindor jek specijalno than bašo džankeribe (umetnost), kratka proektija, dizutne angledžajbaskere proektija diskusie hem publikacie, ko odova čhani amen daja amaro kotor bašo avdisutno džankeribaskoro hem e phravde thaneskoro angledžajbe (razvitko).

Ko Džankeribaskoro godidejbe hem ki oleskiri fundamentalno (osnovno) buti khuvela i demokratikani ambicija, amen pakjaja kaj o džankeribe (umetnost) tano jek važno kotor kotar e društvoskoro keribe hem o umetnost šaj te ovel pristupačno (lokhoreslo) sarinenge. Te sikavel pe akanutnovakteskoro džankeribe ko okola thana kori so o manuša dvižinena pes tano jek fantastikano šaipe hem jek izazovno zori maškar o nevokeribe hem o pristupačnost. Kerindor amari raštrani butikeriba, amen šaj te sikava umetnost hem ko but izolirime thana sar soj o kriminalikalengere arakhibaskere institucie hem ko ternengere arakhibaskere institucie, ko asavke thana o umetnost tani jek korkori kultura soj tani pristupačno, ko but univerzitetija hem učeškole ki phuv, kori so okola pučiba so čhivela o avdisutno umetnost resela e rodkerdžijaskere (istraživačeskere) rodkeribe (istraživibe) bašo amaro sveto.

O Raštrano džanekribaskoro godidejbe kerdilo ko 1937-to berš hem ov tano jek raštrano vlasti so kerela buti telo Kulturakoro departamenti. Ko okola proektia kori so ljilja than o Džankeribaskoro godidejbe ko akala komaj 80 berša, othe manuš šaj te dikhel važna tragija keda i ko pučibe e švedijakoro društvoskoro angledždajbe. O džankeribaskoro godidejbe kerdža pe ki jek bare promenengiri faza hem keda lela sine te kerel pe i švedikani barvali raštra.

Akana amen siam ki jek javer faza kori so isi javera zorale promene kori so trebela te roden pe neve čhania te šaj te formulirinel pe o barabaripa (zaedništvo).

Kaj te šaj amen te resa o javeripa so ovena ko društvo hem o but baro angledžajbe kova so ko jek vakti ovela hem ko akanutno džankeribe, amari buti isto meninela pe e vremeja. Ko 2012 amen liljam te kera buti javerčhane, amen cidindžam amen kotar jek permanentno umetnikano keribe hem kotar o baro khedibe ko jek raštrano than, hem ljiljam te razvina phravde formatia, dizjakoro angledžajbe pa dži ko diskusie hem hordžajbe kori so o fokusiribe tano te dikhel pe neve praktike bašo phravdo džankeribe (umetnost).

Permanentikano džankeribe (umetnost)

O Raštrano džankeribaskoro godidejbe producirinela permanentikane džankeriba bašo neve zgrade (lokalia) hem thana kori so kerela pe raštrani butikeriba. Amen keraja sa, kotar sklupture hem podvižna mujale (slike) pa sa dži ko hangolikane keriba (glasovno keriba) hem celo fasade. O Džankeribaskoro godidejbe angažirinela šukar etablirimen džankerdžien (umetnikon) sar švedikane adžahar hem internacionalikane ama hem terne džankerdžien so nane olen kerdo buti džankeribaja ko phravde thana.

Momentalikane proektia

Panda angleder but decenie pherdo džankerdžie (umetnikia) lile te keren buti avri kotar o umlavsikavibaskoro than (izložibaskorothan) kaj te šaj te realizirinen plo džankerutno proekti. Ni jek javer džankerutni forma (umetnikani form) na ekspandirindža adžahar but ko neve thana sar so kerdža o akanutnodžankeriba, sar soj ko misal ko filmi, dezajni, politika pa dži ki žurnalistika. Avdive isi pherdo džankerdžie kaskiri buti kerela pe ko razna phravde thana hem vazdena o pučiba bašo barabaripa (zedništvo). Ko momentalikane proektia šaj o Džankeribaskoro godidejbe barabar e džankerdžiaja te rodkerel neve butikeribaskere thana.

Dizjakoro angledžajbe

Maškar o 2010 hem 2013 berš kerdža buti jekhethane o Džankeribaskoro godidejbe e Riksantikvarie embeteteja, Boverketeja hem e Arhitektura-hem dizajneskere centrea odoja buti sine dindi keribaske kotar i radža (vlada) Maškarbutikeribe bašo keribe o phravde thana. Akale bučaja mangela te phenel pe sar šaj te kerel pe te šaj o barabarikane (zaednička) thana te zorakeren pe maškarbutikeribaja (suradnjaja) maškar o zanatikane grupe hem o dizutne (gradžanija ) keda i ko pučibe o planiribe hem o gradnja. Akaja dindibuti (zadača) sikdža kaj razna forme kotar umetničko kompetencie šaj dena specijalna dikhiba hem neve rešenja ko dizjakere angledžajbaskere procesija. Ko 2014 berš ka ovel amen jek nevi faza kori so e dizjakoro angledžajbe ka integririnel pe ki amari šerali buti hem odova ka upravinel sar ka džal angle amari buti ponodori.

Džankerutne (umetnikane) kolekcie

O Raštrano džankeribaskoro godidejbe planirinela o umetnikane kolekcie bašo raštrane (državno) vlastia ki sa i Švedia hem ko olakere vlastia avri kotar i phuv. Olen isi jek baro umetnikano (džankerutno) baripe hem isi olen akanutno umetnost (akanutno džankeriba) hem purane keriba soj kerde kotar bare švedikane umetnikija (džankerdžie). Ko okola thana sar soj: siguribaskere kasa, policikane stanice, bučakere biroja, e Khedime naciengoro kher ko New York hem ko Švedijakere ambasade ko sveto, šaj but manuša te dikhen ko plo sakodivesutnipa sajavera umetnost (džankeriba) hem umetnikane forme.

Arakhiba o džankeriba (umetnost)

Taro 2004 berš o Raštrano džankeribaskoro godidejbe kontrolirinela sar o vlastia arakhena o državno umetnost hem sar e objektengere domakinija arakhena o permanentno umetnikane buča.

E raštra (država) isi komaj 100 000 phravde umetnikane buča soj čhivde ko komaj 200 vlastija ki Švedija hem ko komaj 100 vlastija avri kotar i phuv, odola tane kolekcije soj bare umetnikane, kulturno istorikane hem ekonomikane vrednosteja. O Džankeribaskoro godidejbe kontrolirinela hem dumodela e vlasten ki buti bašo dugoročno hem profesionalno te arakhen plo državno umetnost. Amen sikavaja hem godidaja komaj 100 objektengere domakinenge sar ola te arakhen hem te keren buti e umetnikane bučencar ko ple lokalija soj poručime kotar o Raštrano džankeribaskoro godidejbe.